Odkril jo je leta 1840 Anton Frederick Lindner med raziskovalno kampanjo o podzemni poti reke Timave. Izračunali so, da ima Briškovska jama približno 10 milijonov let in da je ena izmed največjih turističnih jam na svetu. Da bi si lažje predstavljali obsežnost, navedimo primer, ki ga med ogledi omenjajo turistični vodiči, in sicer, da bi v njej stala cela bazilika Sv. Petra v Rimu.

Kot to velja tudi za druge izmed številnih jam na Krasu, tukajšnje najdbe potrjujejo prisotnost človeka v delu jame že v prazgodovini. 

Šele petdeset let po njenem odkritju so jamo začeli dejansko raziskovati. Leta 1905 se je po odkritju drugega in zatem tretjega vhoda začela gradnja stopnišč za turistično koriščenje Briškovske jame, ki je postala dostopna obiskovalcem 5. julija 1908. leta po namestitvi luči, sveč in bakel za razsvetljavo. Proti sredini 20. stoletja so jamo opremili z novo električno razsvetljavo, ki so jo v 80. letih zamenjali in leta 2009 popolnoma obnovili. Leta 1996 so otvorili krožno pot, ki nadomešča staro pot za obiskovalce, ki je vodila do izhoda po istem stopnišču, ki je peljal skoraj do dna jame. 

Skoraj deset let kasneje in sicer leta 2005 so odprli Sprejmni center za obiskovalce, kjer se nahaja tudi Speleološki muzej, ki ga skupaj s celotno Briškovsko jamo upravlja društvo Società Alpina delle Giulie, sekcija alpinističnega kluba Cai iz Trsta.

Številke, ki zadevajo jamo, so presunljive: največja višinska razlika na turistični poti meri 101,10 metrov (vstop pri 275 metrih nadmorske višine); 366.000 kubičnih metrov je velikost dvorane; 98,50 metrov je višina najvišje točke na svodu; 73,60 metrov največja širina; 167,60 metrov največja dolžina; 1000 stopnic, 500 navzdol in še enkrat toliko za pot navzgor; vse to pri 11°C konstantne temperature skozi celo leto in 96% vlage.