Maškare brez maske na obrazu, osem skupin in raznolikost enkratnega dogodka: Miljski pust, ki doseže vrhunec med povorko pustnih vozov, že šestdeset let priteguje radovedneže z vseh sosednjih dežel. Uspeh je najbrž treba pripisati sposobnosti spajanja tako različnih elementov: domišljije, veseljaškega duha, umetniškega talenta, preproste duhovitosti, zbadljive satire, sposobnost improviziranja, ljudske tradicije, ki se povezujejo v prefinjeno praznovanje, ki prevzame s svojo elitno in obenem ljudsko naravo.

IZVOR IN TRADICIJE

V občinskem statutu z leta 1420 se pojavi najstarejša gotova navedba o prazniku miljskega pusta. V njej piše, da je Občina spodbujala »ta nori pust« (»mato carneval«) tako, da je prispevala dukat skupini (»Compagnia«), ki jih je potrošila tri za glasbenike. Nekaj stoletij kasneje viri navajajo ples »il Ballo della Verdura«, ki ga prvič omenjajo leta 1611 in ki je podoben plesu Tezeja v labirintu po zmagi nad minotavrom.

ZNAČILNOSTI

Najizrazitejša posebnost, ki razlikuje Miljski pust od drugih podobnih pobud, je prepoved nošenja maske na obrazu. Zaradi tega tihega soglasja, ki odraža globoko civiliziranost in državljansko zavest teh ljudi, ni v Miljah nikoli videti obrazov, skritih za anonimnimi maskami. V Miljah se maskiranja udeležuješ zato, da nastopiš v javnosti in da te drugi prepoznajo. Prav zato so tudi skeči in heci vedno premišljeni in nikoli neprimerni. Miljski pusti med drugim označujejo preštudirane upodobitve (s posebnimi kostimi in koreografijami) , ki jih pripravijo skupine maškar. Vsaka Compagnia razvije poljubno temo in uprozori predstavo v slogu pouličnega gledališča, med katero posamezni nastopajoči ponavljajo skeče in pantomime skozi celo pot. Najbolj pričakovani trenutek pusta je namreč sprevod alegorišnih vozov. Mnogobarvni in premikajoči se vozovi ustvarijo zabavno scenografijo za predstavitev izbrane teme, pripravjali so jih v kleteh več mesecev s pomočjo strokovnjakov, ki so si nabrali izkušenj z leti. Znanje so jm posredovali dolgoletne obrtniške tradicije strokovnjakov, ki so se izurili v miljskih ladjedelnicah, v katerih so še do pred nedavnim delali tesarji, monterji cevi, traserji, kovači in varilci. Bogata dediščina se je prelila v izdelavo dodelanih in spektakularnih vozov.

COMPAGNIE

Protagonisti pusta so Compagnie, skupine, ki so nastale na pobudo posameznikov, organizacij, vaških četrti ali okrajev. Veliko je skupin, ki so nastale in se razpustile v teku let. Mnoge so si nadele čudaška imena: Bartuele (tržaščina, pren. norec), Cavernicoli (it. jamski ljudje), Cornelio, Falische (trž., iskre), Fortebraccio, Grisa, Piu' che Cisti (trž., »popolnoma brez«), Spasimo (it. krč), Spazzacamini (it. dimnikarji). Danes obstaja osem skupin: Bellezze Naturali (it. naravne lepote), Bulli e Pupe (it. fanti in pupe), Bora (it. burja), Brivido (it. srh), Lampo (it. blisk), Mandrioi (trž. majski hrošči), Ongia (tržaščina, noht), Trottola (it. vrtavka).

Datume, pobude in dogodke prihodnje izdaje najdete na povezavah: www.benvenutiamuggia. in www.carnevaldemuja.com/