Gradišča, katerih se je ohranilo veliko primerov obzidja na tržaškem Krasu, so bila prave vasi, ki so se začele pojavljati od bronaste dobe dalje, približno od leta 1800 pr.Kr. Kasneje so te utrdbe začeli opuščati, v drugih primerih pa so jih nadgradili in jih uporabljali do prihoda rimskij legij.

Gradišča so bila sestavljena iz enega ali dveh suho zidanih obzidij, zgrajenih tako, da so postavili najprej zunanji obzidji z uporabo velikih kamnov in zatem v prostor med njima vsuli kamenje in drobir. Kljub študijam so navade in izvor ljudstev, ki so živela v teh strukturah, kot tudi njihova organizacija, danes še delno neznani. Dejansko še ni mogoče z gotovostjo trditi, ali so obstajale hierarhične omejitve med gradišči oziroma ali so bila naseljena celo leto.